Sodobni avtomobili so opremljeni z vso mogočo in nemogočo elektroniko. Vendar se kljub temu najdejo bedaki za volanom, ki očitno ne razumejo, da so naprave v avtu za to, da olajšajo vožnjo in kljub vsemu temu ogrožajo življenja ostalih voznikov na cestah. Ker pač lahko ..
- Če voziš pol metra za mojo ritjo, jaz ne bom nič hitreje vozil
- Vožnja v enosmerno ulico med Muellerjem in Intersportom / BTC Ljubljana
- There’s a killer on the road – prometna nesreča na avtocesti v ZDA – fotografije
- Izlake – Monopoli (Bari), Italija / 1150 kilometrov z avtom / cene, način vožnje in nauk
In tako se vozim po delu avtoceste, kjer je omejitev 100 km/h. Rahlo dežuje. Srebrni (znamko avtomobila bom tokrat preskočil zaradi stereotipiziranja) avto me prehiti s precej visoko hitrostjo in seveda brez smernika zapelje med kombi in mene. Glede na to, da sem imel dovolj veliko varnostno razdaljo (ja, najpomembnejša stvar na avtocesti, ki pa se je premalo zavedamo) mi ni bilo potrebno zavirati. Kombi je peljal po oceni okoli 80 km/h.
Ker se cesta pred predorom združi in ker sta vozili pred menoj vozili pod dovoljeno hitrostjo, sem prižgal smerokaz in zapeljal na prehitevalni pas. S hitrostjo pod 100 km/h na uro sem se peljal, ko se je voznik srebrnega vozila brez smerokaza zapeljal iz voznega na prehitevalni pas. No, v bistvu vame, ki sem na srečo precej prisebno odreagiral - pritisnil na zavoro, da je avto skoraj postavilo postrani in uspel zmanevrirati z volanom, da nisem priletel v betonski začetek predora.
Ker voznik v srebrnem vozilu očitno ni bil povsem priseben - avto, za 50.000++ evrov ima zaprmej senzor za mrtvi kot. Vendar zakaj bi se on sekiral zaradi takšne malenkosti, kot je vozilo na prehitevalnem pasu. In senzor za mrtvi kot ti precej glasno in tudi vidno sporoča, da je vozilo nekje blizu avta. Očitno se mu je zdelo nepomembno in se je pač odločil za prehitevanje.
Seveda sem pohupal in "ablendal", vendar sem imel občutek, da se sploh ni zavedal, da če bi se to zgodilo par deset metrov kasneje, bi se jaz prilepil na steno predora in verjetno danes ne bi pisal tega zapisa.
V tistem trenutku, ko sem precej globoko dihal, sem bil prepričan, da bom sam vzel pravico v svoje roke. Da ga bom prehitel, ustavil avto in po filmsko mu povedal svoje. Pa vendar sem bil racionalen. Adrenalin je naredil svoje, jeza je bila velika, pa vendar jaz nisem oseba, ki bi imela pravico soliti pamet nekomu drugemu, kljub temu, da mi je ogrozil življenje s svojo neprevidnostjo in nezbranostjo.
Očitno je voznik opazil, da je nekaj storil narobe in se je odmaknil na vozni pas in upočasnil. Ko sem peljal mimo sem ugotovil, kje je problem. Voznik je govoril po telefonu. In seveda je bil nezbran in mu niti elektronika v avtu ni mogla preprečiti, da bi storil neumnost. In ko sem bil "vštric" z njim, mi je pomahal - predvidevam da v znak opravičila. Glede na to, da je imel v drugi roki telefon, se mi je to njegovo dejanje zdelo vse prej kot pametno. No, jaz sem samo odkimal z glavo in odpeljal mimo. Na prvem izvozu pa zavil z avtoceste, stopil iz avta in par minut stal na dežju, da sem se umiril.
Nauk zgodbe: če si bedak, ti niti vsa sodobna elektronika v avtu ne pride prav - ker je niti ne znaš uporabljati ali pa ker si tak bedak, da se ne zavedaš, da ti lahko ta elektronika pomaga, da ne delaš na cesti neumnosti.
Posted from my blog with SteemPress : https://www.had.si/blog/2018/06/12/ce-je-za-volanom-bedak-mu-ne-pomaga-niti-avto-z-vso-elektroniko-in-pripomocki/